autograf.hr

novinarstvo s potpisom

UKRAJINA ČIM PRIJE U EUROPSKU UNIJU!!

”Vaše more – naše more”: Svoje more

AUTOR: Milan Rakovac / 20.10.2025.

Milan Rakovac

Naslov je u navodnicima, jer je riječ o historijskoj izreci čeških turista iz doba cesarstva, a posve je prikladan za sjajnu dvojezičnu knjigu-priručnik Nejca Pohara ”Jadran za Slovence – Slovenci na Jadranu”.

Već rutinski, prenosim za Autograf svoju redovnu kolumnu za tršćanski Primorski dnevnik – gdje izlazi u prijevodu na slovenskome jeziku. Dužan sam to uvijek reći, no ponekad zaboravim. A ovaj je tekst o blistavom slovenskom autoru Nejcu Poharu:

”Nejc Pohar, a čitao sam ga u Rakitnoj prije dva mjeseca – dane i noći: malo njega, malo Maju Haderlap (Irena bi mi likvidno prevodila cca 10 % slovenskih riječi koje ne bih razumio)… Ergo, Nejc me nagnao da se sredim, dok još mogu, pa pokušam napisati priručnik za Hrvate – koji sto godina skijamo na Voglu al’pa Kaninu, Krvavcu. Ampak – za to mi trebaju godine – jer sam već u dramatično ozbiljnim godinama – a decenijama već ne skijam. A moja slovenščina je slaba čefurščina. No sa svim žarom želim ovaj blistavo romansirani priručnik približiti i vama, moji ljudi Istrani, Šavrini, Primorci ino Triještini…

Već samo to što je netko napisao knjigu na dva jezika, ili dvije knjige na dva jezika u jednim koricama, vrijedno je divljenja, a ”zapadna Slavija” (by M. R. – to jest ja) izgleda da postaje naša dobrodošla stvarnost, jer nam svima prijete desničarske distorzije u susjedstvu, Italiji, Austriji, Mađarskoj – da Balkan za danas možda ipak prešutim? …

Jer, Balkan dobro zna od davnina (kao i Nejc) srž problema: ”Vi Slovenci se pravite da ne znate srbohrvaščino, oziroma bosankočrnogorskohrvaškosrbskega jezika”… A sad je mnogo teže jer to više nije jedan nego četiri jezika koji se prave da nisu jedan jezik, Narcisoidni Balkanezeri smo. In pika. In plus svega – danes več kot nikoli v zgodovini.

A ako pokušamo biti ozbiljni, ex Yugosi (mission impossible), onda moramo barem sada učiniti mali korak koji bi spriječio ratove što se roje na horizontu. Kako? To sam davno napisao, i na ovim stranicama: jer, da smo, Srbi i Hrvati, uz engleski, učili redovito barem još albanski, mađarski, makedonski i slovenski jezik – zemlja nam se ne bi bila raspala i rata ne bi ni bilo…

Nejc, Slovencem: ”Osnovni strah Slovencev je v tem, da se bomo osramotili ob govorjenju slovenske hrvaščine, imenovane slovenština, hrvaščina, a je najbolji način učenja hrvaščine ta, da jo govorite. Čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Naša večna ambicija, da bi v sebi prebudili primorskega Hrvata, Jadranca, lahko hitro”…

Nejc, Hrvatom: ”Ako ste se ikad zapitali zašto smo mi, slovenski turisti, ljeti na Jadranu toliko skloni avanturizmu pa i fatalizmu, zašto na moru toliko pijemo, zašto u hrvatskom Jadranu vidimo svoj dom i s vama želimo komunicirati isključivo i samo na hrvatskom… zašto jedrimo po orkanskoj buri… a po osamljenim valama pjevamo narodnozabavne pjesme, onda je ovo priručnik za vas…”

Neizbježni Ervin Hladnik Milharčič je ”jasan kao pekmez”: ”Človek izpod Alp na začetku poletja začuti neskončno privlačnost morja. Pred seboj vidi samo še samoten zalivček z dvema borovcema, pod katerim bi legel v senco. Spi na brisači na vročem cementu in si želi samo še ribe na žaru in knjige, ki bi mu odgovorila na nekaj lahkotnih vprašanj. Kdo sem? Zakaj sem tukaj in čakam, da nebo pade v morje? Kam grem? Kje je smisel? To je ta knjiga.”

Miro Podlesnik: Brez knjige Slovenci na Jadranu sploh ne grem več na Jadran…

”Je Jadransko morje dobilo ime po jadranju, ali jadranje po Jadranskem morju? … Mnogokrat se zaradi jadralk in jadralcev, ki si morje prilaščajo, si ga poskušajo podrediti in prilagoditi svojim celinskim glavam, spremeni v nočno moro. A morje ostaja morje – nagrajuje skromne, vztrajne in drzne, kaznuje bahave in predrzne… Barba Darko se je obrnil k barba Mati in ga nasmejano vprašal: ‘Nova pošta?’ Barba Mate se je jezno obrnil proti njemu: ‘Mah, sploh mi ni hotel povedati, kje je, vse dokler mu nisem obljubil, da na njegovi hiši zamenjam vsa okna in vrata… Zvečer me je barba Nino zapeljal do trgovine v mestu in razlagal o tem, da novih pošt ni, stare pošte pa so izropane. ‘Zdaj je vse digitalno, na telefonu pogledaš, kakšno bo vreme, potem pa preko monitorja ugotoviš globino’, je dodal…”

Intanto – ”u dvi riči sve bi stalo”, Jadran nam svima daruje praiskonski život i misao, je natura naturans – priroda oprirođuje, ali i očovječuje…

MOŽETE PODRŽATI AUTOGRAF PA I NAJMANJOM MOGUĆOM UPLATOM NA NAŠ RAČUN HR8923600001102715720 (SWIFT/BIC: ZABAHR2X za uplate iz inozemstva) ILI PREKO PAYPAL-A. HVALA! ZA VIŠE INFORMACIJA KLIKNITE OVDJE.

Još tekstova ovog autora: