autograf.hr

novinarstvo s potpisom

UKRAJINA ČIM PRIJE U EUROPSKU UNIJU!!

Dvije pjesme pročitane na prosvjedu protiv žice

AUTOR: Milan Rakovac / 24.12.2015.

Milan Rakovac
Foto: Glas Istre

ŽICA ŠPINANA

Žica špinana je muoja staza poboga
Vot čto maja daroga, o Joža, O Sever, o Kručonih.
Peštan fakir zbodeni po žici i uona me liči,
ma ne, ne, me ne buodu trni,
ma ne, ma ne, ne, me ne boli ni lik.
Ma me strah hoditi po žici,
a puti se stišću u nju tanku:
zato san samo škuri škik – temni krik!

HIŽA NA KUNFINU

Na kunfinu hiža, palacin,
na mirinu kanuna talijanskega, slovienskega, hrvackega.
Je zadiješ z fjonde Davidove;
blizu su naši kunfini,
mali su naši djardini,
jaki su naši kanuni.
Hiža u đardinu, nešpola i brajda, čipreši:
Ter lipo na kunfinu na tiru kanuna
merikanskega, austrijskega, tudeškega,
saracienskega, turskega, đenovieškega, benečanskega.
Ter valja niete da i sutra tući kanuni po njuoj po kunfini?
Pameti hiža na kunfinu kunfine
i bandire i mondure svih koluori.
Pameti hiža meštre naše ča su je stinon zidali.
Pameti hiža kavadure i škrpeline i zidare,
marangune i kovače i piture,
i grzune meštarske ča za dva šuolda
na hrbtu, na ruk, na tralj kamik bili istrijanski za nju zidati
nose, klešu, zidaju u puoti je umivaju:
Kolotura se ziba kako i kolombura,
E issa gori, mola doli,
potiegni, o mali, doniesi, ukleši, zamišaj,
potiži, potiži, potiži mali,
issa gori meštar čekati ne more!
To pak pameti, hiža na kunfinu,
na mirinu kanuna,
ča je z jienin tiron moreš doli vrći;
mladetinu delavsku težačku slavinsku i furlansku i ladinsku
ča je svaku grotu kroz krv prsti pribraćala i ubraćala
i svako zrno sabluna i svaku kaplju vode z duše suoje mučne
na živo japno kapala, na japno živo ča zgori čovika kako i črva.
To pameti hiža na kunfinu, kanunu na tiru, na mirinu.